1.
Trd zvok ni za speče princeske.
Najprej sem znala plavati,
kasneje sem vzhajala.
Oče.
Kdo je raztegnil mamo
in nabrisal grmado umetnikov?
Lahko izpadem naduto, ker ignoriram.
To počnem iz praktičnih razlogov.
Za zajtrk sram, za kosilo povprečje.
Stopiti v ženskost v velikih odmerkih.
Postajam jasna,
na trenutke domišljava,
čutna,
paranoična,
nese me
v sebe
iz sebe,
delim se,
in prelivam.
2.
Imam likalnik.
Likalnik?
Kako odraslo.
Se ne zmečkati.
Mama.
Kdo te je raztegnil?
Jaz, zarodek, se dvigujem.
Stanje majhnosti.
Že na prvih vratih me pričaka …
Nuja. Nabrekla voda.
Predčasni izliv. Absolutni nič.
Pribiti se čez stene
in doseči perfekcijo.
Prvič. Mogoče zadnjič.
Sesalni refleks je dialog
in egoizem težje prebavljiv.
Kako prerezati popkovino
z mislijo?
Včeraj sem se hihitala,
razlagala o bombah,
ki si jih podajamo,
majhni, veliki zločinci,
pesniki in pesnice,
danes se rojevam.
Lahko se pretegnem,
če bom prav razpoložena,
lahko pa ti povem,
za glasbo,
ob kateri sosedje verjamejo, da gre za napad,
za vse koncerte, knjige
in ljubimce,
za Johnnya Casha.
Ja, tudi on se je rodil,
ko nihče ni gledal.
Mislim celo, da je bil bel.
Barvne cigarete in demokracija,
dar v jutrih, ko ne morem iz postelje,
moja muza
ima manj let.
Kaj naj rečem. Super pesem, ki v ravno pravšnjih odmerkih slika paradigmo, kako usodno smo povezani z izvorom.
Lp A
Odlična, nimam na Andrejkin komentar kaj za dodati.
Lp, salke
Pesem, ki se vrača k rojstvu (vsak dan ali celo trenutek) in ista spraševanja in popkovine, ki nas obdajajo / se jih oklepamo ... samo da so veliko bolj usodna s te razdalje. Podobe in simboli v pesmi delujejo tudi na bralčevo podzavest, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: majamiloševič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!