V skuštrani noči,
ko svetloba umira
za poljub v laseh.
te dih je izdal!

Zadrži me še enkrat
bežečo v jutru.

Pozabi,
da umira me samo žeja
in duša več nima želja.

Naj traja objem,
da izgubljena v njem
ne iščem poti,
vodeče v somrak,
kjer dotik se poslavlja.

V daljavi se sliši
previden korak,
kot prvi takt,
ki novemu jutru nazdravlja.

Počasi s poljubom v laseh

se veter igra…

piše se pesem…

za novo septembrsko noč.