Čutim te,
čeprav za zidovi
zamegljene daljave.
Čutim tvoje dihanje,
svilnato se ovija
okrog moje kože.
Toplina jezika
drsi po gladini
sleherne pore.
Čutim prelivanje ustnic
z njihovim sokom.
Valovito me obliješ
s šepetanjem mehkobe
in tvoja koža
me docela prekrije.
Čutim prepletanje
najinih bokov
in njihovo drsenje
v brezno ednine.
Sence z obrisi
izginejo z milje,
skupaj z njenimi toni.
V prijemu viharja
vklenem svojo bit k tvoji
in v dotiku čutnosti
spolziva na pročelje
prostranosti.

Nuša Ilovar