Končno sem srečen. Na trgu Navona so zopet golobi,
ki kakor tenorji pred znano fontano čebljajo.
Končno sem srečen. Čez vrat violine napete glasilke
umirjeno pesem zaljubljenim parom igrajo.
Končno sem srečen. Polglasno udrihajo kaplje v gladino,
pršijo na tlakovce mlado svežino jezera Bracciano.
Končno iz mene pregnano je v Tibere dno svetobolje.
Kjer prej sem z razumom utapljal vesolje v brezkraju
sem se ustavil, naročil kakav na terasi salona.
Končno sem srečen. Šentjernej je daleč od trga Navona.
Peter, lepo, da si spet srečen.
Samo dve malenkosti me zmotita v tvoji sreči: strune niso nategnjene ampak brenkalci rečemo, da so napete.
Še naprej se imej tako lepo, M.
urednica
Poslano:
28. 08. 2017 ob 18:43
Spremenjeno:
29. 08. 2017 ob 17:18
Ja. In Peter bo to spremenil, mogoče takole
Končno sem srečen. So/ko/in/... strune napete čez vrat violine.(,)
Umirjeno pesem zaljubljenim parom igrajo.
ali pa kako drugače, po svoje, mislim ;)
Drugače pa: odlična pesem o nekem pobegu.
Lp, lidija
Ps: tista druga beseda, ki moti, je pa "škreblječe", a ne, Matjaž?
Peter?
Lep pozdrav obema. No pa saj se ne rabim glih poosabljat s pesmijo :)
Hvala obema. Sem spremenil in upam da na boljse.
Tako je, Lidija, ampak tisto je bil najbrž lapsus. Peter, če se boš poosebil s tole pesmijo, boš še srečnejši, in to je smiselno. Lp M.
Misli preveč bežijo... :) Drugače je pa zanimivo, ko še enkrat vse skupaj berem, je to kot neke vrste obrnjena gazela. Bi blo formo še treba dodelat, je zgolj zametek v tej obliki. Mogoče drugič.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!