
Rosna kaplja jutra,
spolzela je po živordečem životu nageljna.
V jutanjih žarkih sonca bordo se lesketala,
prozorna tekočina iz neba.
Rdeč naglj napojen z žlahtno kaplico neba,
sardito bode v oči neznanih,
kot najlepši še ne odtrgan cvet.
Nevedoča roka,
odtgala bo cvet premlad.
Takrat izgubil svojo bojevitost in rdečino bo.
Poniknil bo v pozabo tedaj,
ko več ne bo pojila, zala rosa ga.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nikolina_Lorena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!