Razprem krila, saj že stotič
se učim leteti. Pripravljam se na robu,
na robu prepada.
Naredim nekaj vaj in ne uspe mi.
Kako ptice vsakič znova, vsako leto,
tako lepo in mirno z vetrom valovijo.
Če škrat bi vedel, bi ga vprašala,
a sem samo človek, ki se uči živeti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dalijan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!