Kdo si, ki ne daš se spoznati,
v megleni tančici slutim obraz.
Stopi - rotim te! v medlo svetlobo,
da prosoj luči ti vsaj lica izostri.

Upodobi mi v dlan obris tvojega obraza,
predrami v meni že davno mrtvo kri.
Spoznaj srca trpetajočega tegobo,
ki v velem brstenju še drhti...

Boš trohnečega življenja tok pognal,
v opojnem vrtincu napolnil vsako kal,
s slastjo vsrkavala hrepeneče bom ta hip...

Saj takrat telo mi bo zaznalo ljubezni tih utrip...

Dana