Zgodovina človeštva ne preseneča

pravtako prihodnost ne.

Saj človek človeka v sebi ne prepozna,

raje ga izrabi ali pač uporabi

za svoj dobrobit in tako seveda,

lažje vlada.

Osemtisoč let zgodovine je v muzejih

nonšalantni sprehajalci ne zazrejo se globin,

ne sprememb želi večina,

za lastni mir te prodam

in to nocoj,

kar že ta večer...

In spet diši po vojni,

rožljanje orožja zamenja pok.

In v vrstah vojaki boste stali

misleč teženj nacionalnih,

ali spet bo bog

ta, ki nas izrinil bo od tod?

In kaj si se naučil šakal zverinski

v teh borih nekaj tisoč let?

Od pamtiveka naprej smo klali,

človeka sužnja neštetokrat že preprodali

le čemu bil zdaj bi nežen

ves prihodnji človeški rod?

Nakraju izginil boš in jaz in ti

in izginilo nekoč bo vse.

Takrat zgodovine več ne bomo brali ne pisali

in važno več ne bo kar skriva se v glavi,

žal, prepozno bomo to spoznali...

Pa naj živi se, dokler gre!

Tilen Čufer