Jaz si upam
stojim
ti si preveč klečala
na škrbastih ustih
s katerih so hrople davljene želje
nihče ni slišal
obešenega pod hrbet
ki ga je upognila teža hotenj
in razžrla ponižnost
mučeništvo je polizalo nasmeh
oči so videle le usedline
sledi križev
iz katerih si prerokovala razočaranje
vode spustila mimo zasušenega dna
razbrazdane dlani
in razpokane pete
natrte s smetišči spominov
so se odpirale za dodajanje grenčic
a imela si noge
roke
ustnice
tako blizu njega
škoda
da ga nisi mogla ljubiti
škoda
da si nisi upala ljubiti sebe
Ja, meni je všeč! Zelo!
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 23. 08. 2017 ob 08:24
- Prebrano 727 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 312