Zaupaj prijatelju,

daj mi povej,

zakaj zdaj molčiš

o polemiki tej?

Daj, Soča prišepni,

kaj delajo s tabo,

ko doli nizvodno,

greš čista v pozabo?

So delovna mesta

važnejša od tebe

ko tiho si pivnik

za višje potrebe.

Soča ne zbeži,

boš tiho, molčala

in kar tako tujcem

poraz boš priznala?

Zaupaj skrivnost mi

te tvoje usedline,

ko vate ob neurjih

sled smrti izgine.

Soča, ne molči,

povej mi na glas,

kdaj za odkritje

si vzela boš čas.

Reci mi prosim,

da niso v tej sili,

z denarjem umazanim

molk ti kupili.

Verjamem da sama

dokaze kje hraniš

in ko bo najhuje

laži se ubraniš.

Žal zdaj je javno,

ves pomp je zgodil,

še prej kot kontrola bo,

rak se je skril.

Toda če v Kemisu,

vse je pravilno,

kaj še le tu bo,

sigurno sterilno.

A zmeraj bo huje,

če ta molk dovolimo

in tvojim krvnikom

laži dopustimo.

Tujci na ves glas

ti lažejo iz ust,

da vate ekološki

je vsak bil izpust.

Saj kdor tebe ljubi,

resnico navaja,

za tvojo zaščito,

prav nič ne prodaja.

Ga ni še denarja

in ne industrije,

ki v mojem bi imenu

počel bedarije.

A mi ne želimo,

da delo odide,

le pamet v roke

in glavo naj pride.

Da to lepotico

pri miru pustijo,

drugam vso kemijo

odvečno selijo.

Se Simon, zavetnik

tvoj suče v grobu,

se zate in zanj bom

postavil po robu.

Ne dam te kraljica

za ceno življenja,

ne bom te zapustil

v mukah trpljenja.

Smo dolžni pustiti

naslednjim rodovom,

to zgodbo smaragdno,

hčerám in sinovom.

Soča?

… z ljubeznijo tvoj

Mikla

Mikla