S prsti želja

mi polzi v darove,

meni le zaupane

rojene za bogove,

tisto svéto

za nikogar stvar,

dobil sem tvojo

nežno v dar

in nadziraš me,

v tempelj svoj,

pod budnimi vzdihljaji

spremljaš ritem moj,

lepo ti je,

opazim znake,

ko lahko privoščim

si napake,

pa s poti v neznano

upam si, zavijem,

novo tebe tam

nekje odkrijem,

ni te strah,

slediš mi,

tvoje kože vdih,

kar dovoliš mi,

upam si še bolj

in manj nadziraš,

nehote se željno

mi odpiraš,

pridem tja,

kjer ti vseeno je,

vse manj v mislih

zapleteno je,

pa kaj,

pa nič,

četudi pride

sam hudič,

sem tvoj

in nagrajen,

enkratno

neponarejen,

prepozno je,

ni časa za umik,

se streseva oba,

se združiva v dotik …

Oooo jaaaa …

… zato pa je lepo,

ko ti polzim v darove,

ki so mi zaupani,

rojeni za bogove …

by Mikla

Mikla