mavčenje
stopinje v oblakih
mavčijo nebo
duplarji šahirajo
v prezračevalnih jaških
stanovanjskih blokov
sivih stanovanjskih blokov
cinični nasmeh je okamenel
asfalt se topi
ptice oznanjevalke miru
smo prekrstili v leteče podgane
mi
domišljava kuga
vsaki živali smo našli svoje mesto
tako v nebesih kot na zemlji
samo sebi ne
perje frči
v vzglavnike
smo naložili kamenje
Saj bi kaj povedala, pa mi je zamavčilo usta ...
Tista brezizhodnost, ki si jo samo potenciramo ...
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 21. 08. 2017 ob 21:56
- Prebrano 724 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 475.15
- Število ocen: 16