Razmišljam o prijateljih.

O tem, kako nikoli ne opazim, kdaj pridejo,

in vendar natanko vem, kdaj jih ni več poleg.

Tako pač je. Vajen sem

samotnih jutranjih ritualov,

ni mi težko biti hkrati objekt

in subjekt svojih kontemplacij.

Težko je reči, zakaj gremo čez cesto

vsak malo po svoje, nihče zares prisoten,

in kako je mogoče,

da je vsako novo srečanje osnova

samo zase, nikoli za kaj večjega.

Verjamem, da poznam razlog,

in vendar vem, da to ne naredi stvari

nič lažje.

Včasih se je treba pač iztiriti,

da lahko preideš na večji radij.

Luka Benedičič - Mladi Pesnik