SPREMENJENA MISELNOST
Iz razcvetenega cvetja
lotosov in trsnih bilk
se močvirja polnijo,
a šota se nalaga.
Enako se polni srce s spomini,
dokler ne zapolnijo vse kamrice,
zato jih vse težje čas preživlja,
ker spomini obtežujejo čuteče telo.
Moje srce, ki o vsem odloča,
o pozitivnem in negativnem mišljenju,
občutkom narekuje kako naj se ravnam,
da ohranim od rojstva naklonjen mi san.
Od otroštva smo odvisni
od sočutja, usmiljenj in ljubezni,
v lastni nezmožnosti preživetja,
nas nenapovedani čas v pohlepneže spreminja.
Kako se je mogla razveljaviti
udejanjena harmonija življenja,
v čutilih in mislih
v ozračju ostaja vprašanje,
od kod namesto srčnosti,
se nas lasti pohlepnost.
Ko globlje posegam v umske globine,
mi odgovor na dlani izčrpana zemlja nudi,
kisli dež, zadušno ozračje,
avtomobili so naše zelenice razkošja,
in narod kot potrošniška družba živi.
To je odgovor matere zemlje,
katera nam daje nafto in plin
iz njenih podzemno stresnih poljanah,
pričakujemo konfiguracijo novih planin.
Na naših osamljenih gorah
je nekaj verujočih ljudi,
bedaki mislijo, da zrejo v samoto,
a ne vedo, za širino razgleda ,
teh preostalih svetlobnih ljudi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!