Kaj more mi vera

ponuditi dobrega,

kaj ti le takega

nudi molitev,

da v njenem imenu

pobijaš nedolžne,

med svojimi, tujimi

ubijaš kot britev,

kaj more mi bog

ali prerok nuditi,

da bi v majhne otroke

zapeljal vozilo,

le kaj vse zaveze

vsebujejo v sebi,

da v zrak bi razmetal

čim večje število ...

Kaj more mi vest,

še krvavo sprejeti,

da vidim čaščenje

na onem mi svetu,

kaj more molitev

fanatična dati,

da jopič bi bomb

kar nataknil dekletu,

le kaj je prelepega

kadar obglavim,

raznesem, uničim,

vse svoje podavim,

pa kaj je to v nas,

v teh ljudskih zvereh,

da pokosi vso živelj,

ki blodi po tleh …

Kdo ve, le zakaj

in v imenu

katerega boga

vse to nastaja,

je res temu kriva

zahodna nadutost,

ki draži po svetu,

se gre policaja …

Kdo ve, le zakaj

in v imenu

kater'ga razloga

se vse to izvaja,

je res industrija

orožja tu kriva,

da mora trpeti

nedolžna vsa raja …

Kdo ve, le zakaj

in v imenu katerih

se tepcev masaker

med nami dogaja,

mar res so dobrine

vse vredne tega,

da med nami

morilec pohaja …

Kdo ve, le zakaj

in v imenu kater'ga

morija vrši se

preklet'ga simbola,

povejte ljudje mi

katera ta vera je

kaj le nas uči

da je vredna pokola …

… naposled nekoč,

ko vse se pobije,

le kam se ljubezen

do bližnjega skrije,

osamljena bode

po svetu blodila,

v uničenem svetu

iskala pravila,

pustimo ljudi,

da v miru živijo,

imajo vse tisto

po kar hrepenijo,

zakaj vsiljujemo

svoje navade,

ljudem, ki ne marajo,

da se jim krade,

skrbimo za svoje,

in lastne vrtove,

spoštujmo drugačnost,

različne svetove …

by Mikla

Mikla