Hecno
je rekel polglasno
si popravil predolge lase
nadaljeval pot
katera mogoče ne vodi nikamor
mož
ki se je izgubil nekje v preteklosti
in gledal sem za njim
s cmokom v grlu
ker bi že jutri lahko bil on
a se čez trenutek spomnim
da sem že bil
nihče in neviden
in izgubljen
nato skomignem
prepričljivo
zakričim za njim ki je izginjal
najdi se prijatelj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!