Barko imam

iz dneva v dan

plujem mimo valov

na lesenem krovu

mimo različnih oči

dvigujem zastavo

svojo

vsako novo jutro

in edina tekma je

pripluti v pristan

preko širokega oceana

s polno zvezd na nočnem nebu

s polno vprašajev v mimopluječih oči

na nekih tujih ladjah

kjer so tuje misli glasne

in zaradi miru

in zbranosti

ne kažem s prstom

le izogibam se

vodnim čerem

v globinah

in čakam da zavežem

veliki vozelj

da mi ohrani barko

v mirni vodi

IŽ-lev