Globalno segrevanje

Sopara se je zavlekla

v vse pore možganov,

da komaj izdihujejo svoje misli,

tudi te so počasne kot dihanje samo,

prelene, da bi se jim mudilo

v izvor puhtečega zraka,

mirujoče stanje opazuje

mimohod pogumnih,

ki preizkušajo svoje meje

in hitro ugotovijo

svojo nemoč nad

globalnim segrevanjem

ter se vrnejo z izgorelim

obrazom,

v iskanju najhladnejšega kotička,

tam je dren,

pregreta telesa se izogibajo dotikov,

da ne bi nase prenesla

kakšne temperature več,

na meji med hladnim in

vročim zrakom rinejo

svoje glave bližje hladnemu

in molijo, da se kakšna

odloči zapustiti

brneči hladilnik,

ki z zadnjimi močmi

vzdržuje samega sebe,

kapaciteta prostora

je presežena

že pred točko preloma.

 

Kaj šele bo,

ko bo globalno segrevanje

stopilo vse ledenike,

ko bo šel še zadnji?

salke

poezijaJEzaKEKCE

Poslano:
10. 08. 2017 ob 10:10

Ko se bojo stopili vsi ledeniki, bo pri nas v Evropi ledena doba. Vsaj sparine ne bo več :P.

Zastavica

salke

Poslano:
10. 08. 2017 ob 10:17

Dobro, pol sem zgrešil smisel:)

Zastavica

poezijaJEzaKEKCE

Poslano:
10. 08. 2017 ob 10:20

Nisi, nisi. Poanta ostaja ista :).

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

salke
Napisal/a: salke

Pesmi

  • 10. 08. 2017 ob 07:18
  • Prebrano 305 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 68.6
  • Število ocen: 7

Zastavica