BISTVO  NEBISTVENOSTI

S pogledom v točko praznine

poskušam doseči svoj nič,

iz katerega vem da izhaja

kot iz gonga nepreglednost novic.

Horizont ni prazna ravnica,

iz nje vznika rebusna  novost,

ki jo moje občutje zajema,

kot pljuča za svojo živost.

Praznina mi nudi izvore,

predvsem novih občutkov, ljubezni,

a ne telesne, ki slačijo ljudi

ta izvor so notranjost svetlobe,

od katere mi dih zadrhti.

V meni se poraja možnost začetka,

kot vesoljni povsem neznani  izvor

poskušam se z njim zliti,

le to vem, da takrat nisem sam.

Srce postaja samoumevnost,

to je stanje, ki ni oslonjeno na um,

v tej praznini slični morski ravnini,

se vidim v novem brezčasju sinjin.

Čutim v vsem svojem bitju,

da me vodi v brezmiselni dom,

mnogi bi to radi dosegli,

a v želji posežejo tja,

kjer jih omami že prva tableta,

nosilka teme in starega zla.

tomi