Jesenski dež me je iz sna predramil,
po šipah štropotal je, jih umil.
S šumenjem vetra se je bratil,
nekdanje lepe sanje prebudil.

Spomin na zadnji sončni dan,
ko topel žarek je skoz kožo grel
in je srce predramil, ga objel,
lice poljubil je in tiho šel.

Jesen bo kmalu mimo, pride Zima.
Mraz bo, trde ledene sveče s streh,
še sončni žarek bo na njih zamrznil,
zamrznil bo na ustih Smeh ...

alineja