
Rahel, svetlo modri dež, kot modrina neba, ki sega v globino morja.
Prijetno ohlajen hladen veter, kot prvi pogled v nebo. Svoboda.
Razpreš roke. Tišina. Zapreš oči.
Kaplje se dotikajo telesa. Ustnice se širijo v nasmeh. Rdeča vrtnica ob tebi...
Počasi in globoko vdihneš. Čutiš tla pod nogami.
Tu si. Razgaljen. Izpostavljen.
Vendar varen in čuteč. Vsakič, ko
čakaš na ponovni obred. Obred o sebi.
Dalijan, vsebina tvoje pesmi mi je blizu.
(In bilo bi škoda, če ne bi popravil besede "nasmeh", ki se ti je zatipkala.)
Lp M.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: dalijan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!