Rahel, svetlo modri dež, kot modrina neba, ki sega v globino morja.
Prijetno ohlajen hladen veter, kot prvi pogled v nebo. Svoboda.
Razpreš roke. Tišina. Zapreš oči.
Kaplje se dotikajo telesa. Ustnice se širijo v nasmeh. Rdeča vrtnica ob tebi...
Počasi in globoko vdihneš. Čutiš tla pod nogami.
Tu si. Razgaljen. Izpostavljen.
Vendar varen in čuteč. Vsakič, ko
čakaš na ponovni obred. Obred o sebi.
Dalijan, vsebina tvoje pesmi mi je blizu.
(In bilo bi škoda, če ne bi popravil besede "nasmeh", ki se ti je zatipkala.)
Lp M.
Zelo mi je všeč ta očiščujoči obred
poživi☆
Hvala za komentarje <3.
Lp obema.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dalijan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!