Sonet št. 37

Ko po smučanju sem lačen

gledal kaj lahko bi jedla,

vsak je predlog bil napačen.

Zgolj si ti pravilno ved'la.

 

Ko so lipe zacvetele,

sem šel plezat po cvetove.

Veje krhke so se zdele,

a premagal sem strahove.

 

Ko je sonce tla požgalo,

sem odpeljal te na otok,

kar me je globoko stalo,

mnogo več kot vaški potok.

 

Zdaj pa pivo pijem, žar jem,

brišem solze si z denarjem.

Peter Rangus

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 05. 08. 2017 ob 22:39
  • Prebrano 427 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 58.54
  • Število ocen: 3

Zastavica