Menjam, menjam dan za sanje,
menjam noč, ki z dnem ugaša
med vsakdanje žlobudranje
dveh, ki jutro ju preglaša.
Menjam molk za moč besede
v teku polnjenja praznine,
menjam zlo, ki se sesede
v mnogovrstnosti tišine.
Menjam hrup osamljenosti,
ki zateka se v osamo,
menjam svet dinamičnosti,
ki me v hlapih pušča samo.
Menjam smisel za nesmisel,
ki ne more dozoreti,
menjam šalo za zamisel
noro, z njo do dna prodreti.
Menjam čas, ki je razdalja
med dogodkoma bližine,
menjam vse, kar me razgalja
in v notranjost mojo rine.
Menjam uro za minute,
saj ne morem več hiteti,
ne zamenjam pa vedute
mesta, kjer želim živeti.
Luštna, lepo teče, samo zanima me, ali se nalašč poigravaš s korenom besede 'sam-a'. se ti ne zdi, da se prevečkrat ponovi.
Lp A
Pravzaprav, ne gre za poigravanje s ponavljanjem korena, Andrejka.
Ko misli drsijo, jim besede sledijo in v tem primeru me, zaradi pomena izraženih misli, uporabljene besede, ki vključujejo "sam", to ni motilo.
Cenim tvoje izkušnje in nasvet in vesela bom namiga za izboljšavo kvartine.
Nadomestila bi jo lahko z besedilom:
Menjam hrup osamljenosti,
ki me sili v kraj pozabe,
menjam svet dinamičnosti,
ki pospeši tek porabe.
ampak smisel prvotne vsebine ni več isti.
Prisrčen pozdrav,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!