Tvoja roka

greje mojo dlan

v poletnem dnevu

med stopanjem

skozi hladne poti parka

moji občutki so ti vdani

in pred teboj sem knjiga

popisana in prebrana

brez samote

ki je odšla

odkar sva ena pest

skozi oči tujih ljudi

me pelješ

ne govoriš veliko

in tudi meni ni treba

ko zašumijo bližnje veje dreves

se mi nikamor ne mudi

tudi med štiri stene doma ne

nisem hladna

a v hladu sem

samo na koži

znotraj gori ogenj

ki nikdar ne bo popustil

in tudi zima ne bo imela

toliko hladu

da bi ga zmogla ugasniti

tvoja roka je moja pot

in moje misli

so najina bližina

topla in varna

kakor eno srce

razdeljeno na dva dela

IŽ-lev