Na obronku razmočene trate
bela pastirička
lahkotno poskakuje.
Opoldansko sonce me je zvabilo
v življenje,
v nedrjih nosim jesensko sonce,
nepogašen ogenj, žerjavico,
iz grla žubori zrela pesem.
Nočna nevihta odplavi spanje-
zarana vstanem iz pepela.