V mrzli tišini poletne noči,

škržati v daljavi, živahno čebljajo.

Oleander okrasje vseh nizkorastočih je hiš.

Razburka se morje rudečo,

ki v sončnem zahodu se barva.

Oblaki rišejo sanje.

Peščeni gradovi obale

se rušijo pod težo valov.

Potlej pa padla je noč,

na nežno kožo drhtečo.

Polt bleda v mesečini,

prekriva rožnata lica.

Dišeča aroma svežine

buri čute boječe.

Še veš, da pot je kamnita

s stoterimi zvezdami vkovana.

Nikolina_Lorena