Kratek pogled ima haiku.

Dolgo dogajanje si zasluži pesem.

_____________________________

Vedno si nekaj želim,

četudi včasih mislim,

da so želje že za mojim hrbtom

in je ni, da bi jo znova klicala

želim si zdaj, želim

manj vročinskega pekla,

ki mi maši kožo in me dela

ves čas mokro,

želim si večni objem,

ki ne bo potreboval besed,

ki se me bo dotaknil

tudi brez glasnih prošenj

za druge stvari ali pa pojme

duhovne in drugačne

pa bom mislila,

ko pekel vročinski izgine

in si oblečem jopico,

izginem z dežnikom za vogal

in v rokah bom držala povodec

in pogovarjala se bova

kot dva, ki sta že stokrat stopila

v pekel in iz njega,

si utaborila trenutke v raju

koder še danes hodiva v soncu.

Lahko bi napisala več,

računalnik ima slabe čase

in grozi, da nič več ne bo objavljal.

Jaz pa še kar pesnikujem,

da izgledam kot čudežna iluzija,

ki hoče biti na vsaki način del,

ki v resnici ne obstoja

in je samo popisan ekran

na elektriko.

Kdo me bo spravil k pameti?

Ni dovolj da trgam isti grozd kot ti?

IŽ-lev