preveč sem izostrila svoj vid
da ne bi spregledala tvojih ukan
ko kažeš nasmeh toda kotički ustnic trzajo
in tista žila na čelu se napihne kot navzven
obrnjen relief struge na marsu
preveč sem razvadila svoj nos
da bi še prenašala vonje po tujosti
ko prideš iz gnojne jame
s šopi divjih vrtnic in plazečih sadrenk
a ti izpod kolen mezijo morske zvezde
preveč živega in mrtvega sem okušala
da bi me prepričal kako le ti veš
kdaj sem lačna in žejna in kakšna miza
najbolj kroti apetite
po mastnih in slanih skušnjavah
prevečkrat me je že streslo
in opeklo in zeblo da ne bi vedela
kdaj se le navidezno dotikaš kože
medtem ko ti prsti božajo tipke ali zaslon
tretjega zrelega jabolka
prevečkrat sem hodila po napeti vrvi
in se ujela potem ko si obrusil slemena
pod mojimi koraki
da bi se še bala višine ali globine
in kupovala oblačne kopice
Poslano:
29. 07. 2017 ob 07:51
Spremenjeno:
29. 07. 2017 ob 07:52
Tako ja, gnoja res ni treba kupovati,
saj ga je že tako preveč ...vsenaokrog:))
Všeč, zelo
Draga Alenka,
odlična pesem. Zdaj nisi več le modricvet, zdaj si modrababa...(Ženske ne tarnamo, kajne?)
Ooooobjemček,
Majda
Meni se zdi odlična! Moj poklon.
P.
Triglav, Majda, petja, najlepša hvala za vaše komentarje!
LP, mcv
Bivanjska pesem, v kateri beremo zrelost, ki pride z izkušnjami (padci, zdrsi ...) in te ne ubijejo p. s., ampak ga naredijo še močnejšega ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana,
naj vročina v teh dneh ne bo prehuda :)
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!