Razpletanje

Lovim se za vsako napisano zanko,

v strahu, da ne bom zmogla

ustaviti besed, ki bi sprožile,

da odideš…

pomislim,

da bi lahko vedno zrla vate,

kot tistega davnega novembra,

ki se včasih zdi le gib,

morda dih, hip vstran.

Ponoči nežno razpletam vozle,

ki jih svetloba trdno spleta

v dušeče, nepremične oklepaje,

brišem pike,

jih nadomeščam z vejicami,

ki so najini zgodbi bolj naklonjene.

arabela

Komentiranje je zaprto!

arabela
Napisal/a: arabela

Pesmi

  • 28. 07. 2017 ob 12:09
  • Prebrano 329 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 113.89
  • Število ocen: 7

Zastavica