NEPOZABNI PRELUDIJ

Čim mi solzo izvabi

čustveno nadnaravni spev,

se vame vrine kot ideal čaščenja

in ne da bi želel

se vtisne v srca globine.

Melodija kot nosilka 

tega svojevrstnega izobilja,

enaka razodetju,

mi razkriva neskončnost

vrinjeno v to življenje.

Ta vznesenost  se mi dozdeva,

kot iskren dotik podzavesti,

ali kot obstoječo silo čustvenega nemira,

ona je metafora poimenovanja

nedojemljivosti duhovne celine.

Otreznjujem se od začaranega čustva,

ki odkriva svet tistega življenja

v kateremu bi sleherni rad

čim dlje prebival,

čeprav je nastal prav tu na zemlji.

tomi