izginjaš
(Tilnu)
ne znam zapisati roba
pred katerim stojim danes
tako strah me je uzreti dno
in zaman se pretvarjam
da so travniki zeleni
zaman iščem sanje
da tam kjer padaš
da tam kjer ležiš
vzhaja sonce
da ga najavlja spev ptic
da je tam rosa
veter s šumom
in vse
kar te je čakalo
kar je ostalo
brez dotika
a saj tam ni diha
enakega tistemu
ki ti je polnil glas
in smeh
in tisti večer
preden je izginil
v ločnico
med sanjami
in tabo
med tabo
in vsemi pomladmi
ki se še naselijo
snežinkami in jesenskim listjem
poletnimi jutri
in med vsemi večeri
drugačnimi od večera
z zadnjim dihom
povej
so zdaj v tebi zaspale
vse pravljice
Pesma se sa te ivice na kojoj stojiš, razlila kao reka...tihog bola. Dotakla me.
lp
Jagoda
Jagoda, hvala!
Lp, Jošt Š.
Kapo dol, Jošt. Vrhunsko si to upesnil.
Lp A
Tudi mene se je pesem zelo dotaknila. Zadnji del bi pa vseeno odstranila, ker spremeni fokus pesmi.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 27. 07. 2017 ob 18:40
- Prebrano 776 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 438.6
- Število ocen: 16