opet se grlica videla kako peva
leteći kroz kamenjare (gde se zarobljena
oslobađa vatra ako se kamenje dovoljno dugo
jedno o drugo tare i ustajaloj slanoj vodi kišnica
ako zažmuri pričinjava da je pučina i obično
špilje kriju kosti vetrova zgrčenih u tami
samica fosila)
i gde
krati divlje
munje na nekoliko
varnica samo za svoje grudi i svakom
peru kači kosti ne bi li bila slika ravnoteže
na vetru i vodi kao sebi
u oči da kaže hajde
ućuti već jednom
Svit...
lp
Jagoda
Prizor pojoče ptice, ki med letom ujame kamen, ki lahko zakreše ogenj, vodo, ki je privid morja, skrivnostno jamo s fosili - kot bi šlo za povečevanje majhnih stvari ali morda pomanjševanje velikih - o tem (hajde / ućuti već jednom) mi daje misliti drugi del pesmi. Ravnotežje, ki je potrebno za let (in pesem). Navdihujoča in večpomenska pesem, čestitke,
Ana
Genialna slika, Jagoda! Bralec ob njej utihne ... potem mora še enkrat prebrati, da sestavi svoja občutenja.
Lp A
Poslano:
01. 08. 2017 ob 13:41
Spremenjeno:
01. 08. 2017 ob 13:43
Hvala, Ana, na pažnji i komentaru.
Malo sam se dvoumila da li da ovu pesmu, zbog "gustine tkanja"postavim, da čitaoce, u ovo teško snošljivo vreme letnjih vrućina ne opteretim dodatno :) Raduje me da je našla put do srca čitaoca.
lp
Jagoda
Hvala, Andrejka, na komentaru i pažljivom čitanju. :)
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!