Pesem o Luni
je nočna pesem
samo takrat
nebo dobi
svetle zvezde
in samo eno luno.
Samo nekaj časa nazaj
sem dobila majhno Luno
in od takrat naprej
stopa z mojimi koraki,
kot pes slednik
je povsod z mojimi stopinjami,
njene oči so rjave, čokoladne,
takšne kot je barva zemlje,
čeprav ima ime
drugačen pomen
in je zgoraj nad mano.
Pod zvezdno nočjo
mi hodijo misli
in sanjajo,
kot diamantni sijaj,
svetijo v misli
in pričakajo jutro,
novo in šele komaj začeto.
Naredim prvi korak
in dvignem Luno k sebi,
ker vsako jutro je lepa
kot vsak začetek,
ki nima nič črnega,
le svetlobo in najlepšo pot.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!