Dom
Sedi,
sedi dol k meni
otrok moj.
Na kamnitem pragu
hiše domače
bova lovila
sonce in sence,
gledala ptice,
žebrala besede,
kot mamice
s svojimi fantički
že od nekdaj.
Sedi,
otrok moj.
Mir skoz naju,
čas se ustavi,
le mravljice delajo dalje.
Ko sedeva skupaj..
Lahko, da je zen,
lahko, da je pesem,
mogoče ljubezen.
Življenje,
veselje,
nirvana.
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Darika")
Napisal/a: Darika
- 22. 07. 2017 ob 20:21
- Prebrano 580 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 51.56
- Število ocen: 5
