Reka
Tvoje globine
vabijo
z mokrimi rokami
polomljenega grma
češejo
zelene lase
postarane vrbe
duhajo
sivkast vonj
rožmarinovih vrhov
bučijo
v viharni noči
stoterih bogov
zaspijo
v naročju sonca
z uspavanko vetra
pokrije jih mir.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 01. 04. 2009 ob 07:58
- Prebrano 881 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 145
- Število ocen: 4
