Samo lepe besede

so za izložbo

samo lepe besede

imajo lep dotik z mislimi

pražene na rjavem sladkorju

posute s cimetom,

da diši bolj domače

morajo se dotakniti,

kot se zvezde dotaknejo

še spečih,

ki si želijo sanj

pišem utrinek

odmev v nebo,

ker na tej strani zemlje

tudi lačni še spijo

ko se odpre zaveso

in oči pogledajo

v svetlo modro nebo

kjer ni več oblakov,

samo nevidna toplina

posejem svetlobo,

da se bo jutro začelo

s kančkom sladkorja,

brez črnine,

brez odmrlih korenin

šibam s pedali na kolesu,

da pridem hitreje na cilj

in tudi kamenje me ne moti,

gume so široke,

dovolj za pešpoti

kanem zadnjo misel,

da te še bolj uspava

in znova zaprem oči,

znova tonem v sanje

da noč hitreje mine

do belega dne

IŽ-lev