
Nikomur ni lahko
ker nihče ne ve
kakšne so barve zunaj
ali so rumene kot sonce
narisano v očesu otroka
ki ve kakšne so barve
oči matere
in
kakšen je nasmeh očeta
Nikomur ni lahko
ker smo pozabili
kako se poje brez glasu
in kako je lep veter
ko zvija brezo
in njeno gibkost
ljubi močno
kot objem otroka ki prvič boža račko
in ne ve
koliko strahu je v očesu račke
in koliko moči je v njegovih rokah
Nikomur ni lahko
ker ne vemo
koliko skrivnosti je zunaj
in kakšne so barve
brezupnega joka
otroka
ki ve da nikoli več
ne bo sonca v njegovih očeh
Zdravo Ljubi. Ni, res je. Izpovedno močna z zelo pomenljivimi prispodobami v barvah.
Lep pozdrav, salke
Jutroo Salke,
hvala ti na čitanju i komentaru, raduje me
Ljubi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Ljubica Ribić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!