Odprte oči

berejo tišino

z zaprtih ustnic.

Nič ne rečem, usta imam zaprta.

Nikamor se mi ne mudi, nogi imam pri miru.

Nič ne napišem in nikogaršnje oči me lahko berejo, ker nimam nič.

Ne bom zbudila netopirjev in tudi hvala ne bom rekla.

Vse bo ostalo kakor je, ničesar se ne bo spreminjalo.

Prah iz zapuščenih knjig se bo večal in od mene ne bo hvale,

ker teh listov še nisem prebrala.

Vse bo ostalo kot v muzeju, enako prašno in nedotakljivo.

Ob zgodnji uri

ko pol sveta še sanja

lovim ostanke.                                                                                                                                                                                                                                                                                        

IŽ-lev