Ptica, kakor veter nežna,

kakor žarek zvezd iskriva,

njena mila pesem bežna

čustva skrita ti odkriva.

Le nebo prostrano šteje,

pod njo se vijejo poti,

horizont ji riše meje,

čez trate, gozd, gore leti.

Prek neskončnosti v daljave,

kjer se konča naš svet poznan,

čez modrin morja širjave

bi rad sledil ji daleč stran.

Sem zaprt v lastni kletki,

je zaprta v moji ptica?

Sva ujeta v tuji spletki?

Daj pokaži se resnica.

Lorijan (Luka Šturm)