Zbudila sem čas

začel je teči

ko sem zagledala

novo jutro

in ugasnil je takoj

ko sem začela pisati

kot cigaret

ki mu je dano

njegovih pet minut

potem izgine v pozabo

ostane vonj po zažganem

in misel na prvo kavo

ki potone ko jo spijem

kot da je nikoli ni bilo

tistih nekaj korakov

ko sem premikala telo

je že pozabljeno

in kmalu bo tudi črka

ki jo vlečem iz sebe

ker bo dobila družbo

ko končam z dolgovezenjem

nekaj budnih trenutkov

ko izpišem začetek jutra

ki mi je dano

slovim po dolgočasju

in morda bo kdo zaspal znova

takoj zatem ko me prebere

zagotovo se ne bo zaljubil

v nekakšen kokon

kjer bo ostal do večera

medtem ko bo delal korake

in ves čas tiho razmišljal

kaj je najboljše

ali pa še to ne

spontani gibi

so še vedno del človeka

in navade tudi

ob njih ne razmišlja pamet

ali je prav ali narobe

stopim do omare

da izberem današnjo obleko

in popijem ostanek kave

medtem  kazalec teče

kot da se mu mudi

starati mene

ki sem pred njim

stopnjujem glas

in še bolj pritiskam

na šušteče gumbe

ki bodo kmalu obstali

in znova dali tišino.

IŽ-lev