Kam gredo koraki modrecev,
ko hodijo po poti vrvohodcev?
Naj jim sledim?

Kam gredo odsluženi klovni
z rožnatimi malhami praznih smeha?
Naj odidem?

Kam dekleta žalostnih oči
odložijo uvelo cvetje?
Naj pridem?

Kam odšle so vile in rusalke,
da v pesmi sonce bi prinesle?
Naj jih prebudim?

Kam teče reka to pomlad
in z reko vse kar doživim?
Naj jo zadržim?

Kam po cesti življenja zdaj drvim,
A sebi v naročje?
Naj postojim?

Miroslav Tičar