Moje jutro
Vstanem in si skuham kavo
ter prelistam časopis,
rešim sudaku v zabavo,
s tem možgane si krepiš.
Runo me nestrpno čaka,
da ga peljem na sprehod,
tudi če ni želja taka,
me prisili na pohod.
Ko po gozdni stezi hodim,
vsem spominom se predam,
ko naravo občudujem,
ne pozabim starih ran.
Mnogi grejo mimo mene,
rečemo si par besed,
nekaj pa naprej me žene,
da zgubim se v mislih spet.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: melody
- 06. 07. 2017 ob 08:10
- Prebrano 461 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.77
- Število ocen: 4
