Iz mojih pesmi vate so se naselile

nevidne sile, polne energije,

in te vodile v smer razvoja,

da bi se sinergije

na pravi poti

začutile

med vsemi koti,

brez mrke elegije

v besedi, tonu zlega stroja

izbrale tiste prave strategije,

ki k cilju vrata bi zaprta odklenile.

Ne misli več na strah v oklepu molka.

Prepusti se življenju v dvoje.

Zadrži vse, kar iščeš.

Kot postovka

postoj, da še raziščeš

vse tiste klavrne konvoje,

ki jim botruje vsem poznana psovka.

Nerada se spominjam dni usodne zmote,

nevedna sva v kalvarijo zabredla.

V poletnih dneh se je znebiva.

Zasedla bova kote.

Z izbrano srečo

brez zarote

obšla zvenečo,

napačno pot porote.

Zdaj veva, kje lahko prebiva

beseda klena in kje tista medla,

ki zmeša vse, še teden v njej je brez sobote.

koni