to je mozaik resnice: okvir, zelen zaradi 
bruhanja topih sinov. na tisoče luknjic
z nevidnimi očmi gnete polno telo.
brigade moških ust kričijo v prsih

in stegujejo jezike. kje je ženska. 
kje je košček nebes, ki še razume
govorico bregov in rojeva plazove.
kje je otok prvega dotika.

previhari žile, samica. zajahaj srce
in ga poženi v žrelo volkov. z belimi
čekani počeši rdeče lase in porasel grič.
razodeni se, boginja.

sredi popka zardeva naslednja ptica.