Padla si mi v srce
kot čaroben žarek,
ki je posvetlil barve,
da so bolj žive.
Zelena riše krošnje,
rumena je kot polje sončnic,
z modro ustavljaš
divje konje,
oranžno pijem
kot nektar prednikov,
vijolična oživlja
pozabljene celice nasmeha,
rdeča prekriva
zbledelo bitje srca.
Po beli prepoznam
tvojo čisto dušo.
Negoval bom te barve,
poklical veter,
da te ujame,
ko jih boš iskala.
V prozorno bom spravil
vse temne odtenke,
zjokal tvojo bolečino
s tokom,
vse do oceana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!