Apatija ...
Ledeni mraz praznega oceana.
Topa ostrina, ki reže misli.
Živim? Umrem?
Vseeno mi je ...
Ne smejem se, ne jočem.
Zgolj sem.
Gledam z motnimi očmi razbitega stekla.
Ni prihodnosti, preteklost je pozabljena.
Glasba umolkne za gluha ušesa.
Srce ne vidi in roke ne čutijo.
Izgubljam se v ogledalu lastne realnosti.
Grem ... Odhajam ...
Poslano:
04. 07. 2017 ob 17:41
Spremenjeno:
04. 07. 2017 ob 17:41
Hvala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!