Fragment o vetru
Nikoli ne ve kakšno seme raznaša,
od katere zlobne rože je.
Veter se igra poštarja,
ki je pozabil vse naslove;
njegov red je golo naključje,
njegov dom - izgnanstvo.
Vedno lahko občuduje svoje delo
v starodavnih gozdovih, ko je bil še čil in mlad.
Joj, kako njegov pogled zebe, lomi, trga ali sadi!
V puščavi je veter pisatelj vročine,
zablodeli popotnik ali puščavnik;
njen glas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 01. 07. 2017 ob 13:26
- Prebrano 551 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 50
- Število ocen: 2
