Žive besede

so iz mesa in krvi,

iz mišic premoči

da jemljejo

ali dajejo

bol ali srečo,

gibljive kakor po žilah

naravnost do srca.

Udarijo glasne misli

in tolčejo do konca,

pletejo skrivnosti

ko privrejo iz ust.

Čas krpa niti,

tudi potrgane,

da znova teče živec

kakor ranjena površina,

da se zacelijo spomini,

medtem ko včeraj mineva

in tone v večnost,

tam nekje zadaj,

ko spomin zapušča.

Gladiator gre naprej

brez ran,

ker jih ne prizna,

ker ve, da je priborjeno,

tudi kar besede govore

nekako kot puščanje zadaj,

da danes gre naprej.

IŽ-lev