Gozd

mrači se

neurje divja

Tiha noč je sprostitev spokoj

a ne ta

Listje v smrtnem strahu

trepeta med vejevjem

Če se uspe prebiti do tal

ga veter znova požene v vrtince

Z norostjo bika

na ulicah Cordobe v očeh

se zaletava v krošnje

brez milosti stepa veje

žvižg in tulež se meša z gromom

zrak odmeva v en sam kaos

Stati sredi tega nereda

šteti omamljene ptice

ki butajo ob tla

Čakati

da zgrmijo odlomljene rogovile

obešene negotovo bingljajo

tanek kos življenja loči

rojstvo in smrt

V to urejenost zmede

položiti svoje želje

obesiti tišino med

strganost polomljenost izruvanost

Če hočeš SMRTI SPREMENITI OBRAZ

se moraš vanjo potopiti

Tvegaš veliko

pravzaprav vse

ker

vseh obrazov ne spoznaš nikoli

Detel

črvive misli lovi v tišini

ko jih sliši

Dovolj močna tišina

je silnejša od kaosa

Zato molčim

ko drugi vpijejo

zato odpiram

ko drugi zaklepajo

zato vidim

ko se drugi slepijo

Milan Novak