Sonet št. 34
Sem te včasih tikal, klical po imenu
z glasom, ki si ga sedaj že pozabila.
Tvoje petke sem poznal po rezkem zvenu,
kakor hrup sem tvojega avtomobila.
Vedel sem, kaj boš v gostilni naročila
preden tisto jed imela si na umu.
Prepoznal sem tvoje rute, oblačila,
saj dišala so po rozastem parfumu.
Kot gospa še vedno se mi ista zdite,
le da trajno nosite namesto kite
in še vedno dal za vas, kot nekdaj, vse bi.
Vem, da hočete, da se vas v službi vika.
Meni pa smehlja se, ko se spomnim v sebi,
da mednožje vam krasi lepotna pika.
:) naprimerhvala :)
No comment,
razen:uspešno! Prehod iz tikanja v polovično vikanje je genialen vložek, saj pove več o dogajanju med prej in zdaj, kot bi vsa razlaga ...
Ja, torej si zasluž podčrtanko. Dobra je. :D
JJa, saj je ;)
Hvala obema za pozornost. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 28. 06. 2017 ob 02:00
- Prebrano 768 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 243.18
- Število ocen: 10